Podgorska kolesarska pot

Razvaline gradu Gutenberg (v klancih)

Grad na strateški legi nad starodavno cesto pred vasjo Slatna so pozidali plemeniti Lambergi s Kamna konec 15. stoletja, verjetno na mestu nekdanjega obrambnega stolpa. Grad se je po slovenskem ledinskem imenu V klancih prvotno imenoval Glanz. Leta 1557 ga je Jakob Pl. Lamberg v spomin na nekdanji lamberški grad nad Bistrico pri Tržiču (danes Hudi grad) s cesarjevim dovoljenjem poimenoval Gutenberg. Grad je združil s posestvom Kamen in si pridobil baronski naslov: Freyherr zu Stein und Gutenberg.

Že v začetku 17. stoletja je bil grad razvalina, verjetno so ga opustili zaradi odročne lege ter poškodb v potresih. Pred propadom je obsegal palacij pravokotnega tlorisa (16×10 m) z velikim obzidanim dvoriščem ter vhodnim in obrambnim stolpom na zahodu.

Stavba je bila pozidana v poznogotski dobi, kar potrjuje neurejena zidava iz velikih kamnitih blokov. Lučaj stran so ostanki visokega zidu z ohranjenim polkrožnim portalom. Verjetno gre za ostanek mogočnega stolpastega poslopja, ki ga ja upodobil tudi J. V. Valvasor.

Cerkev sv. Lucije

Cerkev Sv. Lucije v Zadnji vasi pod Dobrčo  je bila nekoč znana božja pot. Sveta Lucija (*284 †304) je priprošnjica zoper bolezni vida. Mladi krščanski mučenki so namreč pred smrtjo iztaknili oči. Pod cerkvijo je zdravilni studenec, v katerem si romarji umijejo oči. Vera domačinov in romarjev je  izviru pripisala čudežno moč, zato romarji prihajajo s prošjo za vid ali za zdravje pri očesnih boleznih.

Najstarejši del cerkve je gotski prezbiterij, zgrajen leta 1468. Renesančni portal iz zelenega peraškega tufa je datiran z letnico 1663,  ki verjetno označuje čas prezidave in dozidave cerkve. Takrat je cerkev dobila novo ladjo s tlorisom v obliki osmerokotnika in lopo na zahodni strani. V času baročne prezidave leta 1767 je bila k cerkvi prizidana kapela.

Marmornat oltar sv. Lucije je baročen in je nastal v začetku 18. stoletja. Oltarni kipi so delo Valentina Vrbnika in Angela Puttija (Pozza), oltar sv. Jošta v kapeli pa  je izdelal Gašper Gollmayer. Križev pot je naslikal leta 1850 podobar Matej Goričnik  iz Radovljice.

3

4

Grad Drnča

Dvorec Dermitschhoff v Dvorski vasi pri Begunjah je v pisnih virih prvič omenjen med letoma 1050 in 1065. Pozneje so imeli dvorec v lasti grofje Ortenburški, sredi 14. in na začetku 15. stoletja preide v last rodbine Drampcz, v začetku 16. stoletja pa postanejo lastniki baroni Gallenbergi.

Od 16. stoletja do leta 1810 so bili lastniki grofje Lambergi s Kamna, kasneje pa je prešel v meščanske roke. Jakob II. Lamberg je dvorec leta 1531 v celoti prenovil v renesančnem slogu. Ovekovečiti se je dal s svojo spominsko ploščo na pročelju dvorca. Na plošči iz leta 1558 je vrezano njegovo življenjsko geslo: »Bog daj srečen konec!«. Jakobov stric, Krištof I. Lamberg, je omenjen kot morebitni junak iz ljudske balade Pegam in Lambergar.

Zadnja predvojna lastnika in prebivalca gradu sta bila zakonca Josephine in Raoul Baillou. Zaradi ugleda,izobraženosti in znanja nemškega jezika je baronica med drugo svetovno vojno nemalokrat posredovala v nemških zaporih v Begunjah in iz njih mnoge rešila gotove smrti. Ob koncu vojne je morala skupaj z možem zapustiti dvorec v Dvorski vasi, ki je bil najprej oropan, potem pa nacionaliziran.

Med leti 1954 in 2004 je v dvorcu delovalo klimatsko zdravilišče pod okriljem Psihiatrične bolnice Begunje. V letu 2005 se je pričela prenova dvorca in gradnja hotela.

6