Lambergova pot

Pot polna skrivnosti in presenečenj, ki vas mimo razvalin gradu Kamen pripelje v zeleno naročje doline Drage.

dolzina 7,7 km visina 160 m cas 2-3 h
1 Arheološko najdišče Njivice 3 Hudičev gradič 2 Jama Zijalka
4 Grad Kamen 5 Grobišče talcev v Dragi

Arheološko najdišče Njivice

Arheološko najdišče Njivice pod Jamarskim vrhom sodi v obdobje starejše železne dome, ki je dajalo pečat zadnjemu tisočletju pred našim štetjem. Gre za značilni tip železnodobne naselbine, t.i. gradišče. Naselbinski plato je razdeljen na dva dela: Velike Njivice na vzhodni in Male Njivice na zahodni strani. V notranjosti vzhodnega dela so vidni sledovi temeljnih stavb, ki so bile razvrščene v smeri vzhod-zahod. Vhod v gradbišče je bil na zahodni strani. Pri poskusnih izkopavanjih, ki jih je leta 1961 izvedel Gorenjski muzej iz Kranja, so bili najdeni fragmenti keramike in živalskih kosti.

Gradišče Njivice – profil sondažnih izkopavanj.

Jama Zijalka

Jama Zijalka je najstarejši spomenik človeške dejavnosti v širši okolici Begunj. Markantna odprtina v navpičnih skladih triadnega apnenca je globoka dobrih 14, široka 16 in visoka 7 metrov. Zelo verjetno je, da je jama služila kot človeško zatočišče že v času mlajše kamene dobe, medtem ko o prisotnosti človeka v času bronaste dobe (1850-1000 pr. n. š.) pričajo najdbe kamnitih žrmelj, uteži za statve in številnih manjših odlomkov keramike. Na obeh straneh vhoda v jamo je vidno, da je bila skala oklesana in prirejena za naslonitev zidu, ki je na desni strani deloma še viden.

Skica na desni: Prerez skozi arheološke plasti v Zijalki (M. Brodar, arheološki vestnik)

Hudičev Gradič

Hudičev oz. Škratov gradič je obzidana, 45 metrov dolga kraška jama v ostenju Gač. Jamska utrdba iz 12. stoletja je verjetno služila kot opazovalnica, morda pa tudi kot občasno zatočišče. Utrdba je brez vrat in takorekoč nedostopna, ker je botrovalo nenavadnemu imenu Hudičev Gradič. Ime izvira iz ljudskega verovanja, da so v skalni gradič z zvijačo zazidali hodobca, ki ni dovolil zidave gradu kamen. Obisk notranjosti Hudičevega gradiča ni dovoljen!

Gradišče Njivice – Tloris in stranski ris Hudičevega gradiča (narisal Slavko Gašperšič)

“Blizu gradu najdeš v skali luknjo, ki je zazidana in ima majhno štirioglato odprtino ali okence navznoter. Preprosti kmečki ljudje ji splošno pravijo Škratov grad. O njej pripovedujejo per traditionem ali po ustnem izročilu prednikov tole: ‘Ko so nameravali sezidati grad Kamen, tega hudi duh ni hotel dovoliti, pa je, kar so podnevi napravili, ponoči spet podrl. Naposled pa je le dovolil zidavo, če mu bodo prej tam zraven postavili drug grad. Zato so to malo luknjo lepo počedili, dali vanjo majhno kamnito ploščo in zazidali, vendar pustili malo okence odprto; do njega se brez dolge lestvi ne da priti, niti pogledati skozenj. Domnevam, da se je moralo nekaj čudnega prigoditi, drugače ne vem čemu je bila tista luknja narejena. Nekateri sicer pravijo da rabi za prepoditev sovražnika, ker skozi okno da streljati nanj, če bi se približal, toda ne pomislijo da nima ta luknja prav nobenega vhoda, še tolikšne odprtine ne, da bi se skoznjo mogla zmuzniti miška, pa tudi skozi okno bi še mačka komaj mogla zlesti.
(J. V. Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, 11. knjiga, str. 548.)

Grad Kamen

Grad Kamen so na skalnem pomolu v ustju doline Drage v 12. stoletju dali zgraditi grofje Ontenburški, v njihovem imenu pa so ga upravljali kastelani in ministrali (mdr. plemeniti Stainerji oz. Kamenski). Grad Kamen, ki se prvič posredno omenja leta 1145, je bil tedaj pomembna utrjena postojanka, ki je varovala starodavno tovarniško pot prePrevala na Koroško. Ko so Ortenburžani izumrli so njihovo posest prevzeli grofje Celjski, na tem gradu se je leta 1528 pri padcu s konja smrtno ponesrečil grof Herman III. Celjski. Leta 1469 je grad kupil Jurij Lamberg. Pod Lambergi je grad dosegel svoj največji obseg in slavo. Najznamenitejši pripadnik rodbine je bil vitez Gašper Lamberg, zmagovalec več kot 85 turnirskih bojev, ki ga opeva ljudska pesem “Pegam in Lambergar”. V začetku 18. stoletja je grad dokončno izgubil svojo varovalno in obrambno funkcijo, zato so ga lastniki Lambergi opustili. Okna in vrata so najverjetneje uporabili za obnovo graščine Katzenstein, opeko z njegove strehe pa naj bi vaščani v sklenjeni vrsti iz roke v roke prenesli na župnijsko cerkev sv. Urha v Begunjah. Propadanje gradu se je deloma zaustavilo šele z pričetkom spomeniškovarstvenih del v letu 1959. Na najvišjem, skrajno levem delu gradu, stoji romanski stolp iz 12. stoletja. V 14. stoletju je bil na spodnjem delu skalnega hrbta, na mestu najstarejšega stavbnega dela gradu zgrajen gotski palacij, v katerem so bili stanovanjski prostori v štirih etažah. Po velikem potresu leta 1511 so oba stolpa združili v renesančno preoblečeno celoto. V času zgodnjega baroka so pod gradom nastali terasasti vrtovi in gospodarska poslopja. Del opreme iz opuščene grajske kapele sv. Valentina so prenesli v župnijsko cerkev v Begunjah.

Grad Kamen

Iz leve: Grad Kamen | Grad Kamen (J.V. Valvasor Slava Vojvodine Kranjske) | Grb rodbine Lamberg razširjen z grbom Podvinskih (Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja, 1509)

Grobišče talcev v Dragi

Na tem mestu so nacistični okupatorji od avgusta 1941 do maja 1942 ustrelili 161 talcev – jetnikov iz Begunjskih zaporov. V enajstih skupinskih grobovih so pokopani s še 20 partizani, ki so v bližnji okolici padli v letih 1944 in 1945. Spomeniški kompleks v Dragi z nagrobniki v obliki trikotnih prizem je v letih 1952-53 zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar, kip talca je delo akademskega kiparja Borisa Kalina (kopija).

Iz leve: Kip jetnika pred Graščino v Begunjah | Steljanje talca pri Smledniku, avgust 1941 | Spominska slovesnost 1. novembra 1945 (Fotografija: Slavko Smolej)
Kartografska karta
Google zemljevid